Question
Go kwala tlhamo ya mafoko a le 200-250 ka setlhogo se:"Ga nkitla ke lebala malatsi a boikhutso a ngogola"
Answers
Bontle
Toro
Bartlett
Go kwala thlamo ya mafoko a le 200-250 ka setlhogo se: " ga nkitla ke lebala malatsi a boikhutso a ngogola"
Anonymous
le batla honna lepodise
Thuto
Go kwala thlamo ya mafoko a le 200-250 ka setlhogo se: " ga nkitla ke lebala malatsi a boikhutso a ngogola"
palesa
translate
Mpho
Ngala taodiso ya botelele bja mantsu a go se fete 450.Rulaganya kammepe wa monagano,hlogo ya taodiso (Ntlolerole ga e tswale kgosi)
romeo
Tlhamo
Tshepo
Tlhamo 350-400 words. Setlhogo "MAANO GA A SITE GO SITA A LOSO"
tshedimogo
Kopa le nkwalele tlhamo ya boleele jwa mafoko a a ka nnang
400-450 Ka,fa ke bala mophato wa marematlou
400-450 Ka,fa ke bala mophato wa marematlou
palesa
mo botshelong motsadi mongwe le mongwe o itumelela go abelwa mpho ya ngwana gonne a tla tlisa boitumelo mo matshelong a bona dumela kgotsa kganetsa
olefile
diopedi le badiragatsi ba Aforika Borwa ba tshela botshelo Jo e seng jwa nnete jwa bona
paseka
Seabe sa batsadi month thutong ya bana
ntshekang mogapi
.malatsi a boikhutso ke malatsi a e leng mongwe le mongwe o tshwanetse gonna wa gae gongwe bangwe bona ba ya go ja pina kwa mafelong a a farologaneng.malatsi a boikhutso ke malatsi aa botlhokwa thata mo matshelong a rona ka gonne ke malatsi a e leng gore o tlhola letsatsi lotlhe kwa gae le losika lw gae soe se botlokwa thata. Malatsi a boikhutso a diragala thata ka meletlo le ka matsalo a ga morena jeso ke letsatsi le eleng gore dikereke dinna le meletlo eo e bile kakanyo gantsi mo di kerekeng ke tsaya tseya gone mo malatsi ao.
Kitso
tlhamo ya mafoko a le 150 -200 ka ga "Go tlhoka madi go jesetsa kgubedung"
Tshiamiso
Kwala tlhamo ya boleele jwa mafoko ale 200-300 ka letsatsi la gago la matsalo olaletse di tsala tsagago
Lesedi nkwe
Kopa le nkwalleng tlhamo ya setswana ya mafoko 250-300 ,setlhogo ke pula ya matlakadibe
Kedibone ndlala
Ga ke batle
kamogelo
yes
Koketso
Me kopa tlhama ya "Go bala go a sedimosa ebile o a tlhalefisa" mafoko 300-380
dorothy maname
nthese ka tlhamo ena : MOLAOTHEO WA NAGA O SENTSE BOKAMOSO BA BASHA KA GO LETLELELA GO GWEBA KA MMELE
ONKATLILE
kopa le nkwalle tlhamo ya letsatsi le nka se kitlang ke le lebala
loveless
tlhamo
lerato Watson
tlhamo ka mafoko a 140-160 ka setlhogo se se reng tsala leka gape ga se bokhutlo jwa lefatshe
Amogekang
Kopa le nthuse ka Letlhomeso LA Malatsi a me a Boikhutso
boitshoko
ke kopa ke kwal lelwe tlhamo ya mafako ale 300 setlhogo sere fa nka nna moeteledi wa aforikaborwa
BEAUTY OBOPENG
ke kopa le nkwalele tlhamo ka setlhogo se:batsadi ba bangwe ga ba tlhokomele bana ba bona
Lesedi
Ke kopa lo nthuse go kwala Tlhamo ka ga:ga nkitla ke lebala malatsi a ngogula
Mamase
Guys kekopa le nthuse ka letlhometso la letsatsi le nka se kitlang Ke lelebala.and batlhamo ba e search ka setswana ko google
Mamase
Ke kopa lenthuse ka tlhamo ...letsatsi le nka se kitlang Ke lelebala ...le letlhometso
Mamase
Guys could u plz hop me to write essay in setswana bokamoso jwa me..
Mamase
I need help on essay on setswana about bokamoso jwa me
Sarah
Thuto e e Nayang Botshelo Jaanong
Baebele e gatelela botlhokwa jwa go nna le botlhale jo bo mosola. E bolela jaana: “Botlhale ke selo se segolo bogolo go dilo tsotlhe; ke gone bapala botlhale.” (Diane 4:7) Gape e bolela gore gantsi batho ba tlhoka botlhale, mme ka jalo e gakolola jaana: “Fa mongwe wa lona a se na botlhale, a a nne a kope Modimo, gonne o naya botlhe ka bopelo.”—Jakobe 1:5.
Baebele e gatelela botlhokwa jwa go nna le botlhale jo bo mosola. E bolela jaana: “Botlhale ke selo se segolo bogolo go dilo tsotlhe; ke gone bapala botlhale.” (Diane 4:7) Gape e bolela gore gantsi batho ba tlhoka botlhale, mme ka jalo e gakolola jaana: “Fa mongwe wa lona a se na botlhale, a a nne a kope Modimo, gonne o naya botlhe ka bopelo.”—Jakobe 1:5.
Sarah Ndhlovu
====Go Kwala Tlhamo=====
Bagaetsho, go kwala tlhamo e e tshwanang le padi kgotsa khutswe, ke namane e tona ya tiro, ga go bonolo jaaka re le bantsi re akanya, go batla matsetseleko le tsepamo. Ga gona mokwadi ope o o ka kwalang dipadi kgotsa dikhutshwe tsotlhe a atlega, nako nngwe o tla a ipheleletsa mme go retele.. Go kwala gapa go laolwa fela ke gore, ka nako e mokwadi a tsogileng sentle ka tone, go tla a kwalega bontle thata, fa maikutlo a gago a sa ritibala , ga gona se se utlwalang se o ka se kwalang. Jaanong, solofelang gore nako nngwe re tla a kgona go kwala bontle, nako nngwe re tla a palelwa. Dilo tsa go kwala di tshwana le go tshameka kgwele ya dinao, go thata ga go motlhogo. Jaanong nako e re paletsweng, re ineleng diatla metsing.
Eugene Kebapetse.
Bagaetsho, go kwala tlhamo e e tshwanang le padi kgotsa khutswe, ke namane e tona ya tiro, ga go bonolo jaaka re le bantsi re akanya, go batla matsetseleko le tsepamo. Ga gona mokwadi ope o o ka kwalang dipadi kgotsa dikhutshwe tsotlhe a atlega, nako nngwe o tla a ipheleletsa mme go retele.. Go kwala gapa go laolwa fela ke gore, ka nako e mokwadi a tsogileng sentle ka tone, go tla a kwalega bontle thata, fa maikutlo a gago a sa ritibala , ga gona se se utlwalang se o ka se kwalang. Jaanong, solofelang gore nako nngwe re tla a kgona go kwala bontle, nako nngwe re tla a palelwa. Dilo tsa go kwala di tshwana le go tshameka kgwele ya dinao, go thata ga go motlhogo. Jaanong nako e re paletsweng, re ineleng diatla metsing.
Eugene Kebapetse.
bakang
TLHAMO ya ngwana yo osa leleng o swela tharing